Razumevanje uporabe znanstveno podprtega znanja – DEMO

KLJUČNE TOČKE

  • Razumeti, kako v praksi uporabiti znanost in kako to vpliva na našo vlogo trenerjev.
  • Sposobnost subjektivno oceniti dokaze na podlagi njihove vrednosti in veljavnosti.

Kot je Zanussi slavno ugotovil, je v njihovih oglasih »aplikacija znanj« nujno potrebna za kakršenkoli zanesljiv produkt, ki ima vrednost. Ista pravila veljajo, ko pride do treniranja strank. Kakršenkoli nasvet, ki ga ponudimo in predlogi, ki jih podamo, morajo primarno temeljiti na trdnih, recenziranih, znanstvenih dokazih, kadarkoli je le-to mogoče.

Znanstveni svet (Science Council) definira znanost kot:

Znanost je zasledovanje in aplikacija znanja ter razumevanje naravnega in družbenega sveta, ki sledi sistematični metodologiji, temelječi na dokazih.

Znanstvena metodologija vključuje naslednje:

  • Objektivno opazovanje: merjenje in podatki (verjetno, ne pa vedno nujno z uporabo matematike kot orodja)
  • Dokaz
  • Eksperiment in/ali opazovanje kot merilo za testiranje hipotez
  • Indukcija: sklepanje, ki služi vzpostavitvi splošnih pravil ali zaključkov, do katerih smo prišli na podlagi dejstev ali primerov
  • Ponavljanje
  • Kritično analizo
  • Potrditev in testiranje: kritična izpostavitev pregledu, strokovni recenziji in oceni

Leta 2007 sta Portney in Watkins razvila hierarhijo znanja, ki daje model, v katerem lahko primerno izobražen, izkušen in izučen posameznik metodično razmisli o stopnjah, ki so vplivale na njegov proces sprejemanja odločitev. To je zelo pomembno, kadar raziskujemo prehrano ali treniranje. Razumevanje osnov raziskav je ključno, če želimo postati boljši trenerji in izobraževalci.

Tabela 1.1. Hierarhija znanja (Portney & Watkins 2007)

Samo v zadnjem desetletju so postali znanstveni podatki v veliko večji meri na voljo tistim izven znanstvene sfere. Veliko tega, kar izkusimo v svetu treningov in prehrane še vedno temelji na spodnjih stopnjah te hierarhije. Kot profesionalni trenerji je naša odgovornost dvigniti kvaliteto predajanja informacij znotraj naše industrije in uporabiti kolikor je le mogoče metode, ki so na samem vrhu te hierarhije.

Tradicija

Pogosto je način, kako se je določena stvar delala v preteklosti hkrati razlaga, zakaj s tem nadaljujemo, ker se tako počutimo varne. Veliko športnega treniranja temelji na tradiciji; kljub temu da predstavlja najbolj osnovno obliko znanja, ima še vedno veliko teže.

Kadar je bilo pri treniranju uporabljenih zelo malo podatkov, testiranja ali znanosti iz višjih stopenj hierarhije, poskusov in napak, so trenerji na podlagi majhnih skupin ljudi razvili »načine«, kako delati določene stvari. To nas je sicer pripeljalo do naslednje stopnje na lestvici, vendar podobno kot pri ostalih stopnjah, tudi tradicije ne smemo zanemariti.

Na neki točki v preteklosti je bila veljavnost tradicije oz. tradicionalne metode upravičena, kar pomeni, da kljub vsemu ima težo pri odločanju, ne glede na to, kako majhna in primerna je njena teža pri končni odločitvi.

Avtoriteta

Avtoriteta je vzpostavljena pri posameznikih zaradi njihovega statusa ali zaradi tega, ker so v svojem poklicu tretirani kot »strokovnjaki«. V mnogih primerih pride do tega zaradi izpostavljenosti, vzvišenega statusa ali enostavno pri tistih, ki so preprosto zmožni biti najglasnejši, karkoli to že pomeni.

V svetu »znanih osebnosti«, mnogi pri treningih zaupajo mnenju nekoga, ki ima takšen status in je v »formi« namesto znanstvenikom iz področja treniranja in športa. Ljudje smo dovzetni za pristranskost in prepričanja, ki jih pridobimo na podlagi lastnih izkušenj in elementov tradicije, ki smo jo omenili prej. To vodi v prevladovanje nepotrjenih dokazov ali metod, ki temeljijo na anekdotah in prepričanju s strani lažnih avtoritet.

Poskus in napaka

Poskus in napaka predstavlja skoraj neformaliziran znanstveni eksperiment. Metode ali sisteme preizkusimo in na podlagi rezultata sklepamo, ali delujejo ali ne. S podobnim izzivom se srečamo pri znanstvenih metodah.

Problematika te stopnje znanja je, da so poskusne skupine pogosto naključne, se med seboj zelo razlikujejo in imajo preveliko število vplivnih faktorjev, da bi lahko podali relevanten zaključek. Tako zaključki po navadi dajo samo en možen rezultat, brez upoštevanja preostalih možnih izidov.

Logično sklepanje

Kadar uporabimo teorijo, da ustvarimo hipotezo, se to klasificira kot deduktivno sklepanje, kadar pa pridemo do posplošitev na podlagi specifičnega opazovanja, to imenujemo induktivno sklepanje. Če združimo izkušnje, intelekt in te formalne sisteme razmišljanja, dobimo logično sklepanje.

Logike ne moremo vedno enačiti z resnico, pa vendar nam zgoraj opisana kombinacija daje osnovo za prehod v višje stopnje znanja, veljavnost katerega je potem mogoče potrditi preko empiričnega testiranja.

Znanstvena metoda

Portney in Watkins trdita, da je znanstveni pristop »sistematičen, empiričen, kontroliran in kritičen pregled hipotetičnih predpostavk o povezanosti naravnih fenomenov« (Portney in Watkins, 2007).

Znanstvena metoda je tisto, kar bomo našli v strokovno recenziranih raziskavah in študijah in kar bi moralo tvoriti temelje pridobivanja znanja, pri čemer primerno upoštevamo nižje nivoje znanja glede na njihove različne stopnje pomembnosti. Na tej točki se lahko navežemo na nizke vstopne zahteve na za našo industrijo in zakaj opazimo večji pojav informacij, ki očitno temeljijo na nižjih stopnjah te hierarhije.

Podobno kot preostale stopnje, ima tudi znanstvena metoda svoje pomanjkljivosti, in moč teh dokazov bo pogosto odvisna od tipa znanstvenega dokaza, ki ga imamo pred seboj. Poznamo več opazovalnih in eksperimentalnih metod, ki jih uporabimo za pridobivanje znanstvenih dokazov in vsako je potrebno obravnavati glede na njihovo vrednost.

V prihajajočih lekcijah si bomo podrobneje ogledali raziskovalne metode, kar vam bo dalo pregled nad tipi raziskav, s katerimi se boste srečali, in kako se te nanašajo ali vnašajo v naše delo.

Razumeti in sprejeti moramo, da v znanosti nič ni dejansko »dokazano«, lahko je pokazano ali prikazano, ne pa dokazano. Razlog za to je, da lahko z novimi raziskavami ali tehnikami odkrijemo nekaj popolnoma drugačnega, kar pomeni, da predhodne hipoteze niso bile dokazane. Zato se bo veliko smernic in priporočil, ki jim danes sledimo, spremenilo, s tem, ko se kvantiteta in kvaliteta dokazov izboljšuje.

Znanost nas usmerja v smer trenutno najboljše prakse in, v mnogih pogledih, proti temu, kar ima najmanj možnosti, da spodleti. V obeh primerih izboljšuje rezultate našega dela.

REFERENCE: 1. Portney, L. G., & Watkins, M. P. (2009). Foundations of clinical research: Applications to practice. Upper Saddle River, N.J: Pearson/Prentice Hall.

Scroll to Top

3 za eno ceno

Kupi paket treh webinarjev po enkratni ceni 47€:

Ali

3 za eno ceno

Kupi paket treh webinarjev po enkratni ceni 47€:

Ali

3 za eno ceno

Kupi paket treh webinarjev po enkratni ceni 47€:

Ali